Nam gre res vsak dan za preživetje?

JA, TUDI TO JE STRES

Morda meniš, da ti takšni dogodki ne pridejo do živega? Da ti ne povzročijo stresa? Ker so pač že tako vsakdanji in smo navajeni nanje, zato se ti zdi, da ne morejo pustiti posledic? Da niso tako obremenilni, da bi nas vodili v stresno stanje?

Toda ali je to res? Če ne veš, ali ti vsakdanji neprijetni pripetljaji povzročijo stres, naj ti namignem nekaj občutkov, ki se pojavijo v telesu, ko naletimo na stresno situacijo.

Čutimo lahko:

•          zmedenost, razdražljivost, nemir, jezo, bes, strah,
•          imamo nejasne misli, ‘meglo’ v glavi,
•          težko ubesedimo čustva in misli,
•          imamo težave s spominom in koncentracijo,
•          smo kar naenkrat zelo utrujeni in izčrpani, brez moči,
•          vid se nam poslabša,
•          imamo pritisk v glavi, loteva se nas slabost,
•          imamo bolečine v trebuhu in prsnem košu …

 

To so le nekateri znaki, ki jasno pokažejo, da se je naše telo odzvalo na situacijo ali dogodek in da so se v telesu začeli procesi, ki vplivajo na naše psiho-fizično stanje.

Vsaka situacija, ki sproži tovrstni odziv telesa, nam jasno pokaže, da se je povečala količina naših stresnih hormonov in da smo pod stresom.

 

Tudi vsakdanje situacije, za katere meniš, da te le malo vržejo iz ravnovesja, ti povzročijo stres v telesu, če se nanje odzoveš.

 

NAM GRE VSAK DAN ZA PREŽIVETJE?

 

Stres je v resnici naravni odziv telesa, namenjen preživetju, ko se ob morebitni nevarnosti sproži obrambni mehanizem, imenovan “boj ali beg ali zamrznitev”. Tudi v živalskem svetu, če se na primer antilopi ne poveča količina stresnih hormonov, če se ne sproži mehanizem boja ali bega, ko opazi, da levinja preži nanjo, ne bo imela dovolj moči, da bi ji ubežala.

Ko pride do situacije, ko se aktivira simpatični živčni sistem oz. sistem boja ali bega, se v telesu sprožijo avtonomni procesi, ki nam dajo supermoč, da lahko zbežimo ali se borimo.

Ste kdaj slišali za primere, ko so ljudje v nesrečah dobili neverjetno moč in dvignili avtomobil, pod katerim se je druga oseba znašla ujeta? Tako moč dobimo, ko smo v skrajnem stanju boja ali bega.

 

V telesu se v takem primeru aktivira oz. ugasne več dejavnosti z namenom, da gre vsa naša energija v tiste funkcije telesa, ki nam omogočajo preživetje:

•          vsa kri gre v naše okončine in drugi deli telesa ne prejmejo dovolj kisika in hranil;
•          prebavni sistem se upočasni, da telo ne porablja energije za presnovo;
•          srce začne pospešeno biti;
•          poviša se krvni tlak;
•          hitreje dihamo;
•          imunski sistem se začasno ugasne.

 

Ustavijo se vsi procesi v telesu, ki za svoje delovanje potrebujejo energijo z namenom, da imamo dovolj moči za soočenje z nevarnostjo.

 

In to je enkraten mehanizem avtonomnega živčnega sistema, da nas varuje pred nevarnimi situacijami: da nas kdo ne požre, napade, da ubežimo naravni katastrofi, da rešimo človeka izpod avtomobila, da bežimo pred plazom, da se hitro spomnimo rešitve iz nevarne situacije …

 

To je supervarnostni sistem telesa!

 

Vendar ali smo v življenjski nevarnosti, ko stojimo sredi prometnega zamaška, ko otrok ne poje kosila do konca, ko nas šef okrega zaradi neopravljenega dela …?

Ali take vsakodnevne situacije res ogrožajo naše življenje, da bi se moral vključiti preživetveni obrambni mehanizem boj ali beg?

Pomisli, kolikokrat na dan se ti v telesu ugasnejo glavne funkcije, da bi telo normalno delovalo? Kolikokrat se ti v enem dnevu popolnoma zaustavi delovanje imunskega sistema in si tarča vsega, čemur si izpostavljen?

 

PA DA VIDIMO …

Predlagam, da narediš naslednjo VAJO:

• Vzemi si nekaj minut časa in pomisli na to, kako poteka tvoj običajni dan.
• Kaj vse narediš in kaj vse se zgodi od trenutka, ko zjutraj zazvoni budilka, pa do trenutka, ko zvečer zaspiš. Poskušaj podoživeti svoj tipični dan in na list papirja po alinejah zapiši vsak trenutek, situacijo, dogodek, ob katerem začutiš stres (torej vsako situacijo, ko začutiš čustveno-fizični odziv telesa).
• Vživi se v situacije, ki se ti dogajajo, in točno boš vedel/-a, kdaj te preplavi občutek jeze, nemira, tiščanja v trebuhu, kdaj imaš napetost v ramenih, katera situacija te izčrpa že samo ob misli nanjo. Bodi iskren/-a do sebe in verjamem, da boš ob koncu vaje presenečen/-a.
• Ko si napisal/-a vse te situacije, preštej, kolikokrat na dan čutiš, da si se čustveno odzval/-a na določen dogodek, situacijo? 1x, 2x, 10x …? Imaš končno številko? Se ti zdi veliko?
  

 

Torej, tolikokrat kot imaš naštetih alinej, si v dnevu zaradi teh čustvenih pretresov pod stresom in posledično brez tiste energije, ki je nujno potrebna za normalno delovanje tvojega telesa, organov in celic.

In tolikokrat na dan te stres izčrpa, da je telo prikrajšano za vsa hranila, kisik in obnovo, ki jo redno potrebuje!

Pomisli, kolikokrat se zgodi, da ne moreš zvečer zaspati zaradi nemirnega uma, ker so stresni hormoni še vedno v višavah, in se zato telo čez noč ne more normalno regenerirati in spočiti.

 

Se je treba kar malo zamisliti nad tem, ne?

 

Morda se zdi, da smo obsojeni na propad, saj se takim situacijam ne moremo izogniti. Ampak, verjemi, ni treba, da ti stres kroji življenje, ni treba, da stres vodi tebe. Ti vodiš svoje življenje in ti odločaš, koliko bo stres prisoten v tvojem življenju. Kako to narediš? Si bomo pogledali v nadaljevanju, seveda 🙂

 

Če si naredil/a vajo iz prvega dela članka, si ugotovil/a, da je stres res naš vsakdanji sopotnik. Ni kaj, živimo v času, ko nas stresorji čakajo kar na vsakem vogalu. Težko se jim izognemo, v bistvu je to skoraj nemogoče. In če stresu dovolimo, mimogrede prevzame vajeti nad našim življenjem.

Stresni odziv se v naravi ne dogaja tako pogosto, kot se pri človeku. Pomislite na antilopo. Verjetno ne bo vsak dan doživela napada levinje, in to več krat na dan. Stres je obrambni mehanizem, ki je namenjen za res ekstremne, življenjsko pomembne situacije. Ko je stresna situacija mimo, mora telo nazaj v stanje regeneracije, počitka, normalnih telesnih procesov.

Pri nas, pri tem tempu življenja, ki ga imamo, pa je stres postal vsakodnevni družabnik. Naše telo ne zmore več brez odziva prenašati vseh stresorjev – pa če so še tako majhni – katerim smo več krat dnevno izpostavljeni, in se odzove na način, da se povišajo stresni hormoni kortizol, adrenalin in noradrenalin.

Na žalost pa pogostost stresa privede v veliko primerih do dolgoročnega stresa, ko stresni hormoni po preteku »nevarnosti« ne padejo nazaj na svojo običajno raven. Tako smo pod stresom ves dan! Če zvečer ne moremo zaspati, je to v večini primerov jasen znak, da so stresni hormoni še vedno preveč aktivni.

 

Torej, ni regeneracije, počitka, ni razstrupljanja … ni nočnih procesov, ki so tako pomembni za naše zdravje!

 

In že to je dovolj obremenilno za naše telo, kaj šele, če smo tudi ves dan pod stresom in imamo ves dan:

• povišan pulz, tlak (srce je izjemno obremenjeno),
• hitro in plitvo dihamo (ne dobimo dovolj kisika v telo),
• prebava ne deluje (toksini ostajajo v telesu, hranila se ne absorbirajo, telo postane zakisano, zastrupljeno, izčrpano), in ne nazadnje,
• imunski sistem se delno ugasne, in vemo vsi, da če nimamo dobre odpornosti, se naše telo ne more braniti pred virusi, bakterija, boleznimi itn.

KAJ PA MI?

Vsak od nas se stresa še predobro zaveda. Pa kaj naredimo, da nismo ves čas pod stresom? Večinoma ga želimo zajeziti in le krpamo, kar se krpati da. Običajno se sploh ne ustavimo in privoščimo potrebnega počitka ali več spanca. Najverjetneje spijemo še malo kave ali si privoščimo kakšno drugo poživijo, da zdržimo dlje časa v akciji ter se raje potrudimo in damo vse od sebe, da bi opravili vse, kar nas še čaka, kot pa se dovolili počitek in sproščanje, da bi se živčni sistem umiril. Upamo, seveda, da se bo stanje čez čas le izboljšalo. Pa se bo res? Ali res mislimo, da s takim načinom ne kurimo rezerv, ki jih bo enkrat konec?

 

Posledično smo vse bolj pogosto bolani, v bolečinah, brez energije in moči, izčrpani in na koncu izgoreli ali dobimo diagnozo hujše bolezni. Kaj bomo potem, ko ostanemo brez glavne stvari, za katero moramo res poskrbeti? Ko ostanemo brez zdravja?

 

Za slabo počutje zaradi stresa ne moremo kriviti nobenega in ničesar zunaj sebe. Ker smo sami odgovorni za svoje počutje!

Sami smo odgovorni za to, kako se odzivamo na stresne situacije.

Ključ do tega, ali nam bo stres prišel do živega ali ne, je samo v našem odzivu nanj!

 

Prosim, zapomni si ta stavek, ker je ključ do našega zdravja in sreče.

Stresne situacije bojo vedno prisotne, pač, ne živimo v samotni votlini, kjer ni prometa, šefov, gneč itn., pač pa živimo v družbi, kjer je tempo življenja neizprosen, in da nas okoliščine, v katerih živimo, ne povozijo in iz nas izmozgajo vso življenjsko energijo, moramo poskrbet le sami!

 

ŽELIŠ RESNICO?

Ja, dragi bralec, vem, da bi mi zdaj lahko marsikaj povedal o svojem življenju in mukah, ki jih prestajaš. Seveda razumem in sočustvujem s teboj ter nikakor ne obsojam nobenega!

Življenje ni enostavno in še prevečkrat nas naš vsakdan čisto povozi. In še bolj je zato potrebno in že skrajni čas je, da začneš sam skrbet zase in postaneš sam svoja usoda.

 

• Začni si sam krojit svoje življenje, zakaj prepuščati to okolju in okolici? Saj imamo svobodno voljo, s katero lahko upravljamo.
• Postani zavesten, kaj se dogaja s teboj, v tebi.
• Postani pozoren na to, kako določene situacije vplivajo nate, kaj povzročijo v tebi in kako se ti nanje odzivaš.

Ko vzamemo v roke svoje življenje in ne dovolimo zunanjim dejavnikom, da krojijo naš svet, verjemi, nič lepšega se ti ne more zgoditi, kot to, da si sam svoj gospodar, da sam odločaš o tem, kaj in če te bo to iztirilo iz ravnovesja. Postani to, kar si, zavestno bitje. In zavestno upravljaj z vsem, kar ti prekriža pot. Poslušaj sebe. To je ključ do vsega, kar iščeš.

KAJ NAJ NAREDIM?

Prvi korak k uspehu je ta, da se povežeš s seboj, se poglobiš vase in pozornost usmeriš vase. Začneš razmišljati o tem, kaj v določenih trenutkih sploh čutiš. Ubesedi te občutke, zapiši jih!

Zato predlagam naslednjo VAJO, da postaneš mojster sebe in te okoliščine ne bojo več vrtele okoli svojega mezinčka.

1. Najprej se odloči, da boš res naredil/a nekaj zase, naredil/a ta korak.
2. Ko si sam/a pri sebi zares odločen/a, da je čas za ukrepanje, imaš na voljo en teden (ali več, če želiš), da si vsak dan popolnoma prisoten v sebi, točno veš, kaj čutiš in kaj se zgodi v tebi ob vsaki stresni situaciji.
3. Zato si vsak dan za vsako stresno situacijo napiši na list:

• kakšna je bila stresna situacija,
• kaj se je v tebi zgodilo, katera čustva so prišla na dan,
• kakšen je bil fizični odziv telesa,
• kakšne misli so se ti podile po glavi ob tem dogodku.

 

Konec dneva to preberi na glas in čez 1 teden boš opazil, kako postajaš vse bolj čuječ na dražljaje iz okolja, ne da bi se moral ves čas zavestno ukvarjati s tem. Postopoma, vsak dan bolj, boš točno vedel, kaj je zate v redu, kaj ni, kaj ti povzroča stres in kaj ne.

Vaja se seveda nadaljuje, ostani z mano in preberi v naslednji blog objavi, kateri so naslednji koraki, da boš začel/a ti upravljati s stresom, ne pa stres s teboj! (Glej naslednji članek o stresu: Kako si ustvarimo življenje brez stresa?)