-
Kaj se z nami dogaja oktobra – na telesni, čustveni in energijski ravni?
Oktober je veliko več kot samo čas prvih viroz Oktober je zanimiv mesec. Zunaj je lahko sredi dneva še precej toplo in sončno, zjutraj in zvečer pa nas že hitro zazebe. En dan smo še skoraj v kratkih rokavih, naslednji dan iščemo jopico, šal in debelejše nogavice. Telo se mora zato ves čas prilagajati: temperaturnim razlikam vetru bolj suhemu zraku ogrevanim prostorom krajšim dnevom Pa tudi temu, da smo ponovno več med ljudmi, v šolah, službah, trgovinah in zaprtih prostorih. In ravno zdaj se pogosto začne tisto obdobje, ko povsod nekdo kašlja, kiha ali pove, da se pri njem nekaj »kuha«. Toda oktober ne vpliva samo na naše telo. Spremembo lahko…
-
Iz poletnega odklopa v stabilen ritem
Zakaj september potrebuje prehod, ne še več pritiska Poletje nas naravno potegne za seboj v akcijo, zabavo, delovanje navzven. Daljši dnevi, več svetlobe, dopusti, druženje, potovanja, kasnejši večeri, drugačna prehrana in manj ustaljen dnevni ritem. Veliko naše pozornosti in energije je usmerjene v svet okoli nas. Potem pa pride september. In skoraj čez noč se ponovno znajdemo med urniki, zgodnejšim vstajanjem, službo, šolo, obveznostmi, organizacijo in potrebo po večji zbranosti. Od sebe pogosto pričakujemo, da bomo preprosto preklopili v trenutku: iz poletnega ritma nazaj v popoln fokus, iz spontanosti nazaj v strukturo, iz počitnic nazaj v poln pogon. Toda telo, um in energija ne delujejo na stikalo. Potrebujejo prehod. September je…
-
Dnevni in nočni bioritem telesa
Narava ne deluje ves čas enako. Zjutraj se prebudi, čez dan se odpre v aktivnosti, zvečer začne mehčati svetlobo in se prevešati v temo, noč pa povabi telo v tišino, počitek in obnovo. Tudi človek je del narave. Naše telo ni ustvarjeno za enako stopnjo aktivnosti skozi vseh 24 ur. V sebi nosimo notranjo biološko uro oziroma cirkadiani ritem, ki sodeluje pri uravnavanju budnosti, zaspanosti, telesne temperature, presnove, izločanja hormonov in številnih drugih procesov. Kako pomemben je ta notranji ritem, potrjuje tudi dejstvo, da so Jeffrey C. Hall, Michael Rosbash in Michael W. Young leta 2017 prejeli Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za odkritja molekularnih mehanizmov, ki uravnavajo cirkadiani…
-
Srce po TKM ni utrujeno samo od žalosti, ampak tudi od preveč dražljajev
Po tradicionalni kitajski medicini je poletje povezano z elementom ognja, srcem, radostjo, toploto, odprtostjo, stikom in živostjo. To je čas, ko se narava odpre navzven, ko je več svetlobe, več dogajanja, več druženja, več gibanja in več življenjske energije. Na prvi pogled se zdi, da bi moralo biti poletje najlažji čas v letu. Več sonca, več toplote, več možnosti za sprostitev, več srečanj, več večerov zunaj, več občutka, da življenje teče. Pa vendar se veliko ljudi poleti ne počuti bolj mirno, ampak bolj razpršeno. Ne bolj polno, ampak bolj utrujeno. Ne bolj povezano s sabo, ampak bolj obrnjeno navzven. Srce po TKM namreč ne potrebuje samo veselja. Potrebuje tudi mir.…
-
Ko telo potlači besede, ki jih nismo zmogli izreči
Čeljust, grlo, vrat in neizražena čustva kot tihi zemljevid notranje napetosti Včasih ne zadržujemo samo čustev. Zadržujemo tudi besede. Tiste, ki jih nismo mogli povedati. … ki smo jih pogoltnili, ker ni bil pravi trenutek. … ki so ostale v grlu, ker nas je bilo strah odziva druge osebe. … ki smo jih zamenjali z nasmehom, tišino ali stavkom: “Saj je v redu.” In telo si to zapomni. Pogosto zelo tiho. Kot napetost v čeljusti, stisnjeno grlo, občutek cmoka, težje dihanje, pritisk v prsih, boleč vrat, utrujenost po pogovoru, v katerem smo bili sicer mirni, prijazni in “normalni”, znotraj pa se je nekaj skrčilo. Maj je mesec, ko se pomladna…
-
Kaj nam po TKM sporočajo jetra?
Ko se spomladi zbujamo med 1.00 in 3.00: kaj nam po TKM sporočajo jetra, zadržana čustva in notranji pritisk Se vam dogaja, da se ponoči pogosto zbudite približno med 1.00 in 3.00? Morda se zbudite čisto brez posebnega razloga, ali pa z občutkom nemira. Morda začnete takoj razmišljati ali se vam v glavi zavrtijo stvari, ki jih čez dan niste imeli časa predelati. Morda čutite pritisk v telesu, napetost, vročino, razdražljivost ali občutek, kot da se nekaj v vas ne more sprostiti. Po tradicionalni kitajski medicini (TKM) ima vsaka ura v dnevu svoj energijski poudarek. Čas med 1.00 in 3.00 ponoči je povezan z jetri, ki so v TKM veliko…
-
Zakaj se včasih ne moremo sprostiti, tudi ko imamo čas zase?
Veliko ljudi misli, da za sprostitev potrebujemo samo prosti čas. Da se bomo umirili, ko bo konec obveznosti, ko bomo imeli prost večer, ko bomo doma, ko nas nihče ne bo motil ali ko bomo končno lahko malo zadihali. Pa vendar se velikokrat zgodi ravno nasprotno. Imamo čas zase, telo pa je še vedno napeto. Usedemo se, misli pa še vedno hitijo. Ležimo na kavču, vendar imamo občutek, kot da se v nas nekaj ne more ustaviti. Vzamemo si prost dan, a telo še vedno ostaja v notranji pripravljenosti. Zakaj? Ker sprostitev ni samo odločitev uma. Sprostitev je stanje, ki ga mora začutiti tudi telo, živčni sistem in naše energijsko…
-
Zakaj običajne meditacije ne delujejo tako globoko kot svetlobne meditacije?
Meditacija je že tisočletja cenjena praksa za umirjanje misli, povezovanje s samim seboj in doseganje notranjega ravnovesja. Vendar pa se mnogi praktikanti pogosto srečujejo s težavo – občutek, da meditacija ne seže dovolj globoko ali da ne prinaša trajnih sprememb. Svetlobne meditacije so nadgradnja klasičnih tehnik, saj vključujejo delo z visoko vibracijsko energijo, ki omogoča globinsko preobrazbo in dvig zavesti. 1. Razlika v energijski globini in dostopu do višjih frekvenc Klasične meditacije pogosto temeljijo na osredotočanju na dih, ponavljanju manter ali preprostem opazovanju misli. Čeprav so te tehnike učinkovite za sprostitev, pogosto ne dosežejo najhitreje globljih nivojev podzavesti ali višjih dimenzij zavesti. Svetlobne meditacije delujejo drugače, saj se osredotočajo…
