NARAVNI NASVETI: Fermentirana hrana in pijača
Pri fermentaciji gre za naraven proces razgradnje organskih snovi (običajno sladkorja), ki se zgodi ob ustreznih pogojih (navadno ob odsotnosti kisika in ob primerni temperaturi) in ob pomoči različnih mikroorganizmov (kvasovk, mlečnokislinskih bakterij, plesni).
S fermentiranjem živila konzerviramo, kar pomeni, da jim podaljšamo obstojnost. Fermentiranje ni neka nova modna muha, ampak je poznano še precej časa, saj so v starih časih tako ohranjali svoja doma pridelana živila dlje časa, da se niso pokvarila.
Fermentiramo lahko skoraj vsa živila:
- sadje (vino, balzamični kis, sadne kvasne vode),
- zelenjavo (kislo zelje in repa, kimči),
- žita (kruh z drožmi, pivo),
- mleko (jogurt, kefir, sir),
- stročnice (miso, sojina omaka, tempeh, sojin jogurt),
- meso,
- ribe,
- čaj (črni čaj, kombuča).
Fermentirana hrana vsebuje koristne bakterije za našo prebavo. Zato je primerno, da jemo/pijemo raznolika fermentirana živila, ki vsebujejo različne bakterije, ne le eno ves čas. Saj tako vplivamo na različne bakterije v našem črevesju in s tem prinašamo balans v naši mikroflori.
Fermentiranje zelenjave
Kako pa fermentiramo?
Poljubno zelenjavo, operemo, narežemo in damo v kozarec.
Prelijemo in prekrijemo jo s slanico (npr. 2g soli na 100g vode), da zelenjava ne gleda iz vode. Če je potrebno, lahko zelenjavo obtežimo, da ostane pod slanico. Kozarec samo pokrijemo s pokrovom ali krpo, hranimo na toplem in zelenjavo uživamo po približno treh tednih.
Ni tako težko, ne?
Receptov za fermentiranje najdete pri strički Googlu kar nekaj, samo lotiti se je treba.
En lep, zdrav dan vsem,
Brigita