Kako si ustvarimo življenje brez stresa?

V prejšnjem članku, Nam gre res vsak dan za preživetje?, je bilo govora o tem, kako se ob stresu počutimo, kaj nam ta aktivira v telesu, in kaj se zgodi, če smo pod stresom ves čas. Sploh pa je bilo govora o tem, da stres ni nekaj, kar nas kaznuje od zunaj, temveč je to nekaj, kar sami sprožimo v nas, ko dovolimo, da nam pride do živega.

Ja, tako je. Za stres ni kriva sitna stranka, zahteven šef, gneča v prometu, ko se nam mudi, ni kriv dež, ko pa bi radi šli na morje … to so samo zunanji dejavniki, potencialni stresorji, ki so v našem življenju ves čas prisotni, ne moremo se jim izogibati v nedogled, saj živimo v družbi, kakršna je, in smo del nje. Vsak dan, več krat na dan, smo podvrženi stresorjem, ki nam, če seveda to dovolimo, dvignejo stresne hormone.

V prejšnjem članku je bilo opisano, kaj vse dolgoročni stres povzroči v našem telesu, in res ni mačji kašelj.

Se sprašuješ, zakaj se vse viroze nalimajo nate?
Zakaj te boli hrbet in imaš konstantne glavobole?
Zakaj ti zmanjkuje sape in srce se nikakor ne umiri?
Te zanima, zakaj se kilogrami samo še nabirajo in nabirajo in ne moreš urediti prebave na noben način?

Ja, vse to in skoraj vsaka stvar, s katero se bojuješ dandanes, ima v osnovi skupni imenovalec: stres.

Stres čez čas v telesu povzroči toliko kroničnih težav, da niti ne pomislimo, da smo pristali v taki godlji tudi zaradi stresa. Ampak velikokrat se začne prav tu, pri stresnem odzivu telesa. Zakaj?

KJE ISKATI KRIVCA?

Še ena resnica, pripravljen/a?

Znanstvene raziskave zadnjih let pravijo, da kronične težave, ki nam lahko leta grenijo življenje, so vedno in povsod rezultat življenjskega sloga!

Ja, tako je, so posledica tega, kako živimo. Posledica tega, kakšno je naše okolje in kako se nanj odzivamo. Znanstveniki so to tezo v zadnjih letih potrdili s številnimi dokazi.

V večini primerov niso geni tisti, ki so krivi za naše težave, temveč naše okolje vpliva na naše gene in seveda tudi na naše psiho-fizično stanje.

Če smo ves čas pod stresom in ne poskrbimo za splošno zdravje (gibanje, prehrana, počitek, čustvovanje!), ne moremo mimo zdravstvenih težav, kakršnih koli že (pri vsakemu odražajo drugače). Nekje se pač pozna, da ne skrbimo zase, kot bi morali. Naše telo ni načrtovano za vse te šoke, travme, konstanten stres, strupe iz okolja in toksine …, ki jih sprejemamo iz okolja. Telo je v osnovi narejeno, da deluje v homeostazi, da je v ravnovesju večino časa. To stalno neupoštevanje sebe in svojih potreb, sploh primarnih, nas prej ali slej privede do kroničnih težav.

Glede gibanja in prehrane mogoče kdaj drugič, glede čustvovanja pa nekaj besed prav tukaj in sedaj 😉

ČUSTVA NAŠA DRAGOCENA

Vsako čustvo je dobro čustvo. Ni slabih čustev, je le paleta različnih čustev, ki so tu, da jih izkušamo. So pa določena čustva, ki vibrirajo na nižji frekvenci in ob katerih nam ni ravno najbolj prijetno in zaradi tega so prejela oznako “negativna čustva”.

Čustva imajo tudi posebno vlogo v našem telesu. Ob vsakem čustvenem odzivu se v telesu zgodijo kemijski procesi. Dobesedno se v telesu sprostijo določene kemijske spojine, ki vplivajo na naše fizično telo. Že zaradi tega bi morali posvetiti več pozornosti našemu čustvovanju, da ne gremo v skrajnosti, na primer:

da čustva potlačimo nekam globoko vase in ne dopustimo, da pridejo na plano (s tem si nakopljemo kopico težav v prihodnosti); ali
da se za vsako malenkost burno odzovemo in nam poskoči tlak, srce ponori, stres gre v višave … in to premlevamo ure, dneve, mesece … tega ne spustimo iz objema naših misli in si ne dovolimo umiriti.

Čustva moramo izkusiti, seveda, spustiti na plano.

Ko pridejo, jih predelati in jim dovoliti, da grejo dalje. In tu naredimo črto, konec zgodbe, brez zamer, maščevalnih misli, drame … tu je konec, zgodba se tu zaključi. Tako čustev niti ne potlačimo, niti ne vlečemo drame do onemoglosti. Kaj pa mi naredimo? Beri dalje …

NASLENJI KORAK PRI NAŠI VAJI

Če še nisi, si prosim preberi začetek vaje iz prvih dveh člankov Nam gre res vsak dan za preživetje?. In seveda naredi vaji.

Če si to že zdavnaj opravil/a in si suvereno lahko potrdiš, da z odliko, nadaljujemo.

Sedaj se zavedaš svojih čustev, veš, kako se običajno tvoje telo odziva na dejavnike iz okolja.

In si postal/a bolj čuječ/a, znaš tudi usmeriti pozornost vase brez težav.

Naslednja točka ti bo dala več zagona, več zadovoljstva, saj boš naredil/a prvi korak, da postaneš pravi/a mojster/ica same/ga sebe. Sedaj se boš naučil/a, kako se odzvati na stresorje, da ti ne bodo aktivirali mehanizma »boj ali beg ali zamrznitev«. Sedaj boš postal/a sam svoj šef!

Izberi si eno situacijo iz prejšnje vaje, ki ti je povzročila stresni odziv. Poskušaj jo podoživeti in opazuj, kaj se ti v telesu sproži. Nato pridi nazaj, spusti stres, saj se zavedaš, da si le vadil/a, ne? Dihaj nekaj trenutkov, globoko in počasi. Ko se zaveš, da si popolnoma umirjen/a, poskusi še enkrat, vendar sedaj boš imel/a navodila. Ponovno pomisli na stresni dogodek in ko začutiš, da se začneš odzivati:

usmeri pozornost vase in začni globoko dihati;
vso pozornost posveti dihanju; opazuj, kako gre zrak skozi nos vate in potuje vse do pljuč, do trebušne votline, se tam malo zaustavi ter nato potuješ z njim navzgor do pljuč in ven skozi nos;
naredi nekaj takih dihov, bodi popolnoma pozoren na pot diha.

Kje je sedaj tvoja pozornost? Kako je s tvojim čustvenim odzivom na stresni dogodek? Je um umirjen in lahko jasno razmišljaš?

Seveda lahko… sedaj si zaustavil/a prvi odziv telesa, da bi stresni hormoni poleteli v višave.

Sedaj imaš znanje, s katerim lahko upravljaš. Super, ne? Si opazil/a, kako si se hitro umiril/a? Kako se je tvoj odziv spremenil? Samo vadi, vadi, vadi … in v kratkem boš postal/a mojster/ica odzivanja na okolje!

To je le kratka vaja, ki te bo ob rednem treningu pripeljala do tega, da boš lahko ob realni stresni situaciji samodejno ukrotil/a čustveni odziv, da ne bo sprožil takšnega stresnega odziva, ki bi ti dolgoročno škodoval. Ne rečem, da stresa ne boš nikoli več doživel/a ob takšni situaciji, vendar sčasoma ga bo lahko vse manj in manj. Z določenimi drugimi tehnikami se boš lahko začel/a odzivati na način, da stresa v takšni obliki ne bo več! Zanimivo, a ne?

NE DA SE MI VEČ!

Med tem, ko boš delal/a te vaje, ki ti jih opisujem v teh člankih, bo zagotovo vsaj enkrat prišlo do točke, ko se ti bo to početje zdelo, neumno, brez veze, brez smisla, se ti ne bo dalo, ti bo postalo odveč, se ti bo uprlo … se ti je to morda že zgodilo?

Kaj narediš takrat?

Nadaljuješ, seveda!

Obvezno nadaljuješ, ker si zdaj prišel/a do točke, ko se je um začel upirati neznanemu, nenavajenemu in zdaj si na prelomnici, da to spremeniš.

Če nadaljuješ, se bo um vse manj in manj upiral ter sčasoma vzel to novo stanje, torej v našem primeru stanje, ko se na določen stresor ne boš več čustveno odzival, za novo običajno stanje!

A ni to super novica?

Torej, ko se ti vaja upre, samo nadaljuj … mogoče boš že naslednjič, ko boš naletel/a na točno tako situacijo, ki ti zdaj kravžla živčke, ostal/a do nje brezbrižen/a: ne bo srce podivjalo, ne bo se ti zavrtelo v glavi, ne boš zadrževal/a diha, ne boš ves napet/a in v pričakovanju, da boš samo poskočil/a in znorel/a … ampak boš ostal/a brezbrižen/a, situacija ti ne bo več povzročila čustvenega odziva. In to je naš cilj!

Da vsakodnevni pripetljaji, življenje samo, ne bodo en sam stresor, in da te stresorje zminimalizirano res do najnišje možne točke in končno zaživimo v miru, sreči, svobodni.

Si tudi ti to želiš?

Če je tako, potem kar zavihaj rokave in nadaljujeva z vajo.

TRETJI KORAK PRI MOJSTRENJU ČUSTVENEGA ODZIVANJA

V tem trenutku že veš, kako se tvoje telo odziva na manjše in velike stresne situacije, znaš pa tudi ta stresni odziv telesa zaustaviti, preden začne v telesu (začasno) ugašati nekatere naše vitalne funkcije. Že samo s temi vajami si zmagovalec/ka!

Ko prideš po nekaj dolgih dihih nazaj v svoj notranji mir, je tvoj um spet trezno postavljen na svoje mesto.

Sedaj si ponovno za volanom ti in lahko razmisliš, kaj je najboljše storiti v tej dani situaciji. Sedaj je čas, da najdeš rešitev! Tako je, ne razmišljaš, kako te je nekdo užalil, ranil, ne premlevaš, kako boš nekomu vrnil, kako je življenje nepošteno … zakaj bi? A bi imelo to kakšno korist? Sploh zate? Popolnoma nobene, le spet bi padel/a v čustveni odziv telesa in stres je spet v vodilnem položaju.

Torej, sedaj imaš možnost, da trezno razmisliš, kako rešiti zagato. Če imaš čas, si naredi osnutek, alineje, zapiši si opcije. Kar ti pač najbolj odgovarja.

Namen je, da najdeš rešitev in da greš v tej smeri proti cilju.

Nič drugega naj se ti ne podi v tem trenutku po glavi … če ob tem spet začutiš, da se telo ponovno čustveno odziva na dogodek, greš na točko 2, spet predihaš ter si tukaj in zdaj. Nič težkega, zato te spodbujam, da čim več vadiš.

S ponavljanjem se bojo na tak način vzpostavili novi vzorci in čez čas ti določene situacije ne bojo več predstavljale stresa.

A ni to fanj? Da sami določamo in odločamo o tem, kako se bomo počutili?

KAJ PA, KO SEM ŽE SREDI VIHARJA?

No, zdaj znamo preprečiti najhujše. Vemo, kako ne pademo več v kolesje brez povratka, ko nam pride stres do živega in ga ne moremo več obvladati. Vendar nismo roboti in prosim, prosim, nikoli in nikdar se ne obsojaj, če te stres ponovno preplavi, če si kakšen dan v kolesju misli in začneš ponovno dramatizirat, če se ti spet odvijajo filmi z raznimi scenariji … vse je v redu.

Smo ljudje in dovolimo si biti ljudje!

Vsak lahko naredi napako, pade nekaj korakov navzdol, si ne zna pomagat sam … to ni nič sramotnega in ni predmet obsojanja. Sploh pa, prosim, sebe nikoli ne obsojaj. Učimo se in rastemo v svojem tempu in tak tempo, kot ga imaš, je zate popoln.

Imaš svojo pot, vsak od nas ima drugačno, tako da tudi primerjanje z drugimi ni na mestu.

Obsojanje, primerjanje, kritiziranje, nesamospoštovanje … to vse ti bo ob takih trenutkih le dodalo goriva na ogenj, da bo stres še bolj dobil na veljavi. Dovoli si, da kdaj ne bo šlo po tvojih načrtih, da boš kdaj pač padel v pasti stresa in da nisi tu, da bi dokazal sebi in drugim, da si popoln.

In ko te kdaj pa kdaj zajame taka izkušnja, vedi, da obstaja veliko rešitev, da se povlečeš nazaj iz dna vodnjaka. Da se ti na hitro razjasni um in boš takoj v boljši formi, da najdeš ustrezno rešitev.

Eno tako vajo, izjemno enostavno, ti predstavljam tu v nadaljevanju.

VAJA ZA JASNE MISLI

Ob stresu kri iz glave odteče v spodnje dele telesa, v okončine, prsni koš, da podpre mehanizem »boja ali bega«. Simpatični živčni sistem prevzame nadzor in postanemo nemirni, ne moremo racionalno razmišljati, se ne moremo koncentrirati, nimamo jasnih misli …

Z naslednjo enostavno vajo boš lahko hitro ukrepal/a ter ponovno sprožil/a cirkulacijo krvi po telesu in v možgane, da boš pridobil/a:

jasne misli,
se čustveno uravnovesil,
umiril in stabiliziral živčni sistem.

Z držanjem nevro-vaskularnih točk na čelu sporočiš primitivnemu delu možganov, da nevarnost ni realna in da telo ne rabi biti v mehanizmu »boja ali bega«.

To pa izvedeš tako, da dlan enostavno položiš na čelo, ga prekriješ in držiš nekaj minut. Ob tem sproščeno in globoko dihaš ter ne napenjaš nobenih mišic v telesu. Za večji učinek lahko drugo roko položiš pa na zatilje in samo držiš.

Kaj opaziš?

Kako se počutiš sedaj? 🙂

Menim, da ti bojo enostavni prijemi veliko bolj koristili, kot pa dolgi rituali (ki so bolj primerni za terapiranje), saj se jih spomnil/a v kritičnih trenutkih in tudi takoj uporabil/a v praksi.

KAJ LAHKO NAREDIM?

Če si ves čas pod stresom, v telesu ni več ravnovesja, koherence. Možgani, srce, organi in ne nazadnje celice ne morejo opravljati svojih funkcij, ker so v disbalansu.

Seveda moramo poskrbeti za vse zdravju koristne dejavnosti, od rednega gibanja in zdravega načina prehranjevanja, pa do dovolj počitka in spanja, in seveda nadzorovanja odzivanja na stresorje.

Pri umirjanju uma in uravnovešanju delovanja telesa si lahko pomagamo tako z meditacijami, dihalnimi in energetskimi vajami, energijskimi seansami itn. Za uravnavanje čustev ter razreševanje prepričanj in travm pa obstajajo tudi prijemi, ki zelo učinkovito in hitro poskrbijo za čustveno harmonijo.

Ne čakaj predolgo, da se stanje prelevi v izčrpanost, izgorelost. Če potrebuješ, poišči pomoč. Dandanes je veliko tehnik in nasvetov, ki ti lahko takoj olajšajo trpljenje in pomagajo najti pot iz začaranega kroga misli, čustev, prepričanj in telesne izčrpanosti.

Lahko se prijaviš tudi pri brezplačnem MINI SVETOVANJU na info@nullpure-vibration.com, kjer se lahko pogovoriva in ti predlagam načine, kako priti nazaj na zeleno vejo.

Sicer pa resnično upam, da ti bojo zgornje vaje in namigi koristili in da boš našel/a svoj mir in svobodo.

Srečno! ♥

Brigita