Zakaj se včasih ne moremo sprostiti, tudi ko imamo čas zase?

Veliko ljudi misli, da za sprostitev potrebujemo samo prosti čas. Da se bomo umirili, ko bo konec obveznosti, ko bomo imeli prost večer, ko bomo doma, ko nas nihče ne bo motil ali ko bomo končno lahko malo zadihali.

Pa vendar se velikokrat zgodi ravno nasprotno.

Imamo čas zase, telo pa je še vedno napeto.
Usedemo se, misli pa še vedno hitijo.
Ležimo na kavču, vendar imamo občutek, kot da se v nas nekaj ne more ustaviti.
Vzamemo si prost dan, a telo še vedno ostaja v notranji pripravljenosti.

Zakaj?

Ker sprostitev ni samo odločitev uma.
Sprostitev je stanje, ki ga mora začutiti tudi telo, živčni sistem in naše energijsko polje.

Če smo dlje časa živeli v stresu, skrbi, pritisku, odgovornosti, prilagajanju ali notranji napetosti, telo ne preklopi kar takoj v mir. Tudi ko zunaj ni več nevarnosti ali obveznosti, lahko znotraj nas še vedno ostane občutek, da moramo biti pripravljeni.

 

Počitek ni vedno enako kot sprostitev

Zelo pogosto počivamo samo navzven.

Morda sedimo, ležimo, gledamo v telefon, beremo knjigo ali pijemo čaj. Vendar je znotraj nas še vedno veliko aktivnosti.

Na primer:

• misli še vedno analizirajo,
• telo je še vedno rahlo napeto,
• dihanje ostaja plitko,
• ramena so dvignjena,
• čeljust je stisnjena,
• trebuh je zategnjen,
• v prsih je občutek pritiska ali nemira,
• ves čas imamo občutek, da bi morali še nekaj narediti.

To pomeni, da smo se mogoče ustavili fizično, vendar se naš notranji sistem še ni zares umiril.

Pravi počitek ni samo odsotnost dela. Pravi počitek nastane takrat, ko telo začuti, da lahko odloži napetost, da ni več v pripravljenosti in da mu ni treba ves čas nekaj držati, reševati, spremljati ali nadzorovati.

 

Živčni sistem se lahko navadi na stres

Če smo dlje časa v stresu, se naš živčni sistem lahko navadi na stanje notranje pripravljenosti. Telo začne delovati, kot da mora biti ves čas pozorno, hitro odzivno in pripravljeno na naslednji izziv.

To se pogosto dogaja pri ljudeh, ki:

• veliko skrbijo za druge,
• težko postavljajo meje,
• so dolgo živeli v čustveni napetosti,
• se težko popolnoma prepustijo,
• imajo veliko odgovornosti,
• so navajeni vse držati pod nadzorom,
• so v sebi dolgo zadrževali čustva,
• so se naučili, da morajo “zdržati”.

In potem pride trenutek, ko bi se lahko sprostili, vendar telo tega ne zna več narediti takoj.

Um lahko reče: “Zdaj je vse v redu.”
Telo pa še vedno čuti: “Bodi pripravljena.”

Zato sprostitev včasih ne pride takoj, ko imamo čas. Ker telo ne potrebuje samo časa, ampak občutek varnosti.

 

Stres se ne kopiči samo v mislih, ampak tudi v telesu

Stres pogosto razumemo kot nekaj, kar se dogaja v glavi. Kot preveč misli, skrbi, obveznosti ali pritiska. Vendar se stres zapisuje tudi v telo.

Lahko ga čutimo kot:

• napetost v ramenih in vratu,
• težo v prsih,
• stiskanje v trebuhu,
• plitko dihanje,
• nemir v telesu,
• utrujenost, ki je počitek ne odpravi,
• občutek notranje teže,
• motnje spanja,
• prebavne težave,
• razdražljivost ali občutljivost.

Telo si zapomni trenutke, ko smo šli čez sebe. Ko nismo izrazili tega, kar čutimo. Ko smo se prilagodili, čeprav bi potrebovali nekaj drugega. Ko smo rekli “saj ni nič”, čeprav je nekaj v nas čutilo drugače.

Zato je včasih tako težko samo “odklopiti”. Ne sproščamo samo enega dneva, ampak pogosto daljše obdobje notranjih pritiskov.

 

Energijski zastoji in notranja napetost

Z energijskega vidika se napetost pogosto pojavi tam, kjer nekaj v nas ni moglo steči naprej. Ko se je pojavil energijski zastoj in se je pretok zaustavil.

Kaj lahko povzroča energijske zastoje:

• neizražena čustva,
• zadržana žalost,
• potlačena jeza,
• strah, ki se je usedel v telo,
• občutek krivde,
• preveč tujih energij,
• preveč prilagajanja,
• občutek, da nismo v svoji energiji.

Ko se energija ne pretaka svobodno, se lahko v telesu in počutju pojavi občutek zastoja. Čutimo, da nismo lahkotni, da nismo pretočni, da nismo popolnoma v sebi.

O tem veliko govorim tudi pri energijskih seansah, kjer delujemo na energijsko polje oziroma biopolje, saj se neravnovesja pogosto najprej pokažejo na subtilnejših nivojih, šele nato pa jih začnemo močneje čutiti tudi čustveno, umsko ali fizično. Več o tem si lahko preberete tukaj: Energijske seanse in terapije.

 

Zakaj običajna sprostitev včasih ni dovolj?

Včasih nam običajne oblike sprostitve zelo pomagajo in ne potrebujemo večjih ukrepov: sprehod, počitek, narava, kopel, dihanje, tišina, nežno gibanje, dobra hrana ali spanec.

Včasih pa čutimo, da to ni dovolj.

Ne zato, ker bi bilo z nami kaj narobe, ampak ker je napetost globlja. Ker ne gre samo za utrujenost, ampak za celoten notranji sistem, ki je predolgo deloval v načinu preživetja, skrbi, pritiska ali zadrževanja čustev.

Takrat potrebujemo bolj celosten pristop, kjer ne podpremo samo telesa, ampak tudi:

• živčni sistem,
• čustveni nivo,
• energijsko polje,
• um,
• srce,
• občutek varnosti v sebi.

Pri celostnih svetovanjih in coachingih zato vedno gledam človeka kot celoto, saj se težave redko pojavijo samo na enem nivoju. Več o takem pristopu si lahko preberete tukaj: Celostna svetovanja in coachingi.

 

Kako lahko pri tem pomagajo svetlobne meditacije?

Svetlobne meditacije niso namenjene temu, da bi morali “dobro meditirati” ali popolnoma utišati misli.

Njihov namen je, da se telo, srce, energijsko polje in duša začnejo nežno vračati v ravnovesje.

Svetlobna meditacija lahko podpira:

• sproščanje notranje napetosti,
• mehčanje čustvenih zastojev,
• umirjanje telesa,
• občutek večje varnosti,
• vračanje energije nazaj k sebi,
• večjo pretočnost,
• globlji stik s seboj,
• lažje spuščanje tega, kar ni več naše.

Pri svetlobnih meditacijah se pogosto uporablja tudi svetlobni jezik, ki ne deluje prek logičnega razumevanja, ampak prek vibracij, frekvenc, zvoka, namere in energijskih kod. Več o tem, kaj je svetlobni jezik, si lahko preberete tukaj: Svetlobni jezik: izvorni jezik naše duše.

Svetlobni jezik lahko deluje kot nežna podpora tam, kjer um ne zna več najti poti. Ne potrebujemo ga razumeti z glavo. Pogosto ga začutimo skozi telo, srce, toplino, sprostitev, premik energije ali notranji mir. Več o aktivacijah s svetlobnim jezikom najdete tudi tukaj: Aktivacije s svetlobnim jezikom.

 

Kako vemo, da se telo še ne zna sprostiti?

Nekateri znaki, da telo še vedno ostaja v notranji pripravljenosti, so:

• težko globoko vdihnemo,
• tudi med počitkom razmišljamo o obveznostih,
• imamo občutek, da ne smemo popolnoma popustiti,
• težko zaspimo ali se ponoči prebujamo,
• čutimo nemir, čeprav ni posebnega razloga,
• ne znamo biti v tišini,
• ves čas potrebujemo zunanjo stimulacijo,
• imamo občutek krivde, ko počivamo,
• hitro pademo nazaj v skrb, analiziranje ali nadzor.

To so znaki, da telo ne potrebuje samo prostega časa, ampak postopno učenje varnosti, mehkobe in notranjega dovoljenja, da sme spustiti.

 

Kaj lahko naredimo sami?

Za začetek ni potrebno veliko. Pomembno je, da sprostitve ne poskušamo doseči na silo. Telo se ne sprosti zato, ker mu ukažemo, ampak zato, ker se počuti dovolj varno.

Pomagajo lahko zelo preprosti koraki:

• položimo dlan na srce in trebuh,
• nekajkrat počasi izdihnemo,
• opazujemo, kje v telesu je napetost,
• ne potiskamo občutkov stran,
• ne silimo se v mir,
• zmanjšamo zunanje dražljaje,
• gremo v naravo,
• dovolimo si počivati brez občutka krivde,
• nežno izgovorimo: “Zdaj lahko spustim, sprostim.”

Lahko si pomagamo tudi z meditacijo, svetlobno podporo ali energijsko seanso, če čutimo, da sami težko pridemo globlje. Nekaj brezplačnih vsebin in podpor najdete tukaj: Brezplačniki.

 

Ko se sprostitev začne vračati

Sprostitev ni vedno nekaj, kar pride takoj. Včasih se vrača počasi.

Najprej skozi globlji izdih, potem skozi manj napetosti v telesu, skozi občutek, da nam ni treba več ves čas hiteti.
Tudi skozi mirnejše spanje, več prostora v prsnem košu in občutek, da smo spet bolj v sebi.

In to je pogosto največji premik.

Ne da pobegnemo od življenja, ampak da se v sebi nehamo ves čas boriti.
Ne da nimamo več obveznosti, ampak da jih ne nosimo več z enako notranjo napetostjo.
Ne da moramo postati popolnoma mirni, ampak da se naše telo spet spomni, da sme počivati.

 

Če zaokrožim …

Če se včasih ne morete sprostiti, tudi ko imate čas zase, to ne pomeni, da delate kaj narobe.

Morda je vaše telo samo predolgo živelo v napetosti.
Morda je vaš živčni sistem predolgo deloval v pripravljenosti.
Morda ste predolgo zadrževali čustva, odgovornosti, skrbi ali energije, ki niso več vaše.
Morda ne potrebujete še več pritiska nase, ampak več nežnosti, varnosti in podpore.

Sprostitev ni nagrada, ki pride šele takrat, ko je vse narejeno.
Sprostitev je osnovna potreba telesa, srca in duše.

In ko se začnemo vračati vase, se pogosto začne vračati tudi mir.

Če čutite, da bi pri tem potrebovali podporo, si lahko več o mojih svetlobnih meditacijah preberete tukaj: Meditacije, več o individualni energijski podpori pa tukaj: Energijske seanse in terapije.

Brigita