Kdo sploh sem?

 

Naša unikatnost se kaže v tem, da ima čisto vsak na tem svetu svojo posebno kodo, s katero se rodi. Vsak izmed nas ima v sebi 5 osnovnih energij, 5 elementov po TKM v čisto svojem, posebnem razmerju (element Vode, element Lesa, element Ognja, element Zemlje in element Kovine). O elementih je bilo že veliko napisanega v prejšnjih objavah, kar si lahko prebereš tukaj:

• Kaj je TKM – tradicionalna kitajsla medicina?
• 5 elementov in mi
• Kaj nam razkriva naš obraz?
• Katera čustva so najbolj poudarjena v določenem letnem času?
• 5 elementov in mesečni vikel ženske
• Zima po TKM
• Poletje po TKM
• Prehod med letnimi časi

 

Lepota tega sveta je, da je toliko raznolikosti, toliko različnih darov, ki jih ima čisto vsak izmed nas, saj ni enega, ki bi bil popolnoma enak drugemu.

 

Na žalost se lahko začne naša unikatnost kar hitro po rojstvu spreminjati in ukalupljati v nek vzorec, ki je družbeno sprejemljiv. Kaj to pomeni?

 

Začnemo zgubljati svojo edinstvenost, začnemo izgubljati sebe. In ne živimo več sebe, temveč živimo v nekem robotskem načinu, ki nam je bil skozi življenje (sploh v otroštvu) prikazan kot pravilen, sprejemljiv, normalen …

 

Spreminjamo sebe zato, da smo sprejeti.

 

Živimo in delujemo na način, kot nam je bil zapovedan. Vendar v sebi, globoko v nas, še vedno tli naš osnovni blueprint, naša osnovna, čisto unikatna energija, ki samo čaka, da jo spet pripeljemo na plano in zaživimo.

 

 

OTROŠTVO

 

Že takoj, ko se rodimo, pademo v delovanje družbe. Postanemo del družbe in v družbi obstajajo določena pravila. Za nekatere ne predstavljajo večjih ovir, saj je njihova osnovna energija zelo prilagodljiva, za druge pa je lahko to prilagajanje pravi pekel!

 

V našem otroštvu pride do zanimivih dogodkov. Ko pridemo na svet, poznamo in čutimo le brezpogojno ljubezen.
To je vse, kar poznamo, kar dajemo in kar predvidevamo, da bomo tudi prejeli. In kar hitro lahko pride do točke, ko ugotovimo skozi (za nas) travmatične izkušnje, da ne obstaja le brezpogojna ljubezen – kar naenkrat ugotovimo, da ni to naša “pravica”, da bi to vedno in od vseh prejemali … in za nekatere pride že tu do travmatičnih dogodkov, ki lahko vplivajo na celotno naše življenje.

 

Za nas je nujno, da smo kot otroci ljubljeni. Da za nas skrbijo starši ali skrbniki. Sčasoma pa ugotovimo, da tega ne prejemamo brezpogojno, da se je včasih treba prilagoditi, potlačiti sebe, svoje osnovne vzorce vedenja, čustvovanja in na koncu še mišljenja, da sploh ohranimo to ljubezen naših skrbnikov. Za nas je takrat bolj pomembno, da ohranimo to ljubljenost, da nekdo skrbi za nas in se raje odrečemo naši unikatnosti, temu, kar resnično smo – se začnemo oblikovati po pravilih družbe.

 

Na ta račun seveda raje že kot otroci, vse do nekje 7. leta, prilagajamo sebe, se ukalupljamo v želje in pravila družbe zato, da smo sprejeti, da smo v osnovi ljubljeni. Da imamo nekoga, ki v otroštvu poskrbi za nas, saj tega sami kot otroci ne zmoremo.

 

Za otroka je to pogoj, da sploh preživi.

 

Če ostane sam, ne bo preživel, ker nima sposobnosti, da bi sam skrbel zase. Zato mora nujno ohraniti ljubezen staršev ali skrbnikov, zato mora nujno narediti, spremeniti, kar se zahteva od njega, da ne ostane sam. Svojo avtentičnost zapostavi in potlači za ljubezen, za skrb staršev, za prejemanje družbe.

 

To je nujno potrebno za njegovo preživetje! Mehanizmi preživetja so najmočnejši v tem obdobju in otrok bo naredil vse, da bo preživel.

 

Ob tem pa naj poudarim: nobenega NE obsojamo, NE krivimo … vsak starš, skrbnik je vedno deloval v najvišje dobro svojega otroka v okviru svojih zmožnosti in znanja! Tako da se zdaj, če smo starši, NE krivimo, NE obsojamo! Če pa imamo majhne otročke, lahko marsikaj še prilagodimo. Kar pa ne pomeni, da sedaj otroku dovolimo čisto vse, kar mu pade na pamet, seveda 😉

 

 

ODRASLA DOBA

 

In če pogledamo še malo naprej, ko odrastemo, kateri vzorci še vedno delujejo v nas?

Na podlagi česa temelji naše vedenje, naše čustvovanje, naše razmišljanje?

Je to vse pristno naše?

 

Na žalost ne, ker delujemo na podlagi vzorcev in prepričanj 7-letnega otroka!

 

Šokantno, ampak še vedno, po toliko letih, delujemo na podlagi pridobljenih vzorcev in prepričanj, ki smo jih vzpostavili do 7. leta starosti.

 

In ko pri sebi ugotovimo, da nas nek vzorec ovira, ko čutimo, da to prepričanje nekako ni naše, se ne sklada z našo naravo … in gremo pogledati, iz kje izvira, se najdejo tej vzorci največ v otroštvu!

 

Ti vzorci so svinčeni plašči, ki so se skozi leta vse bolj obteževali in vse bolj prikrivali našo pravo naravo … našo pravo bit …
… naše unikatno razmišljanje …
… naše unikatno čustvovanje …
… naše unikatno delovanje …

 

Ker se vsak od nas, kot smo že videli, rodi s svojim lastnim načinom razmišljanja, čustvovanja in delovanja! Kar ne pomeni, da smo potem lahko deviantni in čisto izmen okvirov naših družbenih norm, seveda!

 

Ampak si dovolimo, da izrazimo svojo kretivnost na svoj način, da izrazimo svojo jezo in druga čustva na ustrezen način, da dovolimo sebi, da delujemo na način, ki nam je naraven in ne prisiljen …. Da delujemo in razmišljamo in čustvujemo v okvirih, ki so nam dani, da ostanemo v ravnovesju!!!!

 

In ko smo v ravnovesju, smo v sebi, smo to, kar smo, smo avtentični vse deluje in teče na lahkoten način, saj ne delujemo več PROTI SEBI!

 

Ko pa nismo v ravnovesju, ko delujemo po pridobljenih vzorcih, delujemo proti sebi!

 

In ko ne delujemo v skladu s svojo energijo, naša telesa (fizično, umsko, čustveno, energijsko), ne delujejo harmonično in ustvarjajo zastoje.

 

Ti zastoji skozi čas pa vodijo v tako velika neravnovesja v telesu, ko sistemi ne morejo več delovati optimalno, ko ni več pretoka in normalnega delovanja … kar lahko vodi v bolečine, bolezni, depresije, tesnobe itd.

 

Na primer: oseba se rodi z obilico energije Vode in potrebuje ogromno svobode, nobenih utesnjenosti, ne more delovati sistematično in samo kljukati stvari, ne deluje po urniku, ker nima te energije v sebi. Tega enostavno ne zna, ne zmore, je proti njeni naravi. In najde službo, kjer je vse organizirano okoli urnikov, sistematično, vse po vrsti ob svojem času, z veliko nadzora in rokov, ki se jih mora držati …
Kaj se zgodi s to osebo, ki potrebuje svobodo pri svojem delu?
Ki ne mara utesnjenosti z natančnimi navodili in urniki, ki rabi čas, da zalaufa in da dela v svojem tempu?
Ali deluje v svoji energiji? Je v ravnovesju?

Ali morda dela proti sebi?

 

Že samo v takem vsakodnevnem primeru, ki je verjetno realnost marsikaterega od vas, najdemo ogrooooomno neravnovesij in delovanja proti sebi!

 

Zelo verjetno se bo ta oseba s časom izčrpala, padla v malodušje ali depresijo, se čisto zaprla vase in trpela v sebi, strah jo bo spremljal ob vsakem koraku … in seveda se lahko začnejo težave tudi na fizičnem nivoju: z mehurjem, ledvicami, sluhom kostnim mozgom, možgani … itd …

 

Ko zbolimo, se začnemo zdraviti po običajni poti in to je seveda pravi način. Vendar tu se pot ne konča…. treba je pogledati tudi globlje. Zakaj je do bolezni sploh prišlo? Kje smo delovali proti sebi?

 

Na tej točki se običajno vse ustavi in vzrok ostane tam, kjer je. In če vzroka ne razrešimo, kaj se zgodi? Spet pademo v začaram krog neravnovesja, ki vodi samo navzdol …

 

Kaj narediti?

 

Poiščimo spet sebe, najdimo izgubljene, globoko zakopane, potlačene, skrite dele, ki so še vedno del nas. Postanimo spet celota, ker le celi smo lahko pretočni, v ravnovesju.

 

In šele takrat spet zadihamo svobodno, saj smo v sebi in živimo sebe.

 

Če ne veš, kako najti sebe nazaj, sem ti na voljo za individualna srečanja, kjer ti odkrijem, kdo sploh si v svoji esenci! Kjer izveš načine, kako priti nazaj, ne da bi doživel travmatične spremembe ali ustvarjal dodatne rane.

 

Več o Branju obraza si lahko prebereš TUKAJ, o celostnih svetlovanjih pa TUKAJ. Ta vprašanja ali rezervacijo termina sem ti na voljo na info@nullpure-vibration.com.

 

Tu si, da živiš sebe, ne pa druge!

Najdi nazaj svojo energijo, svoje življenje ♥

 

Brigita